Spet smo skupaj, tokrat s kratkim vodičem, kako v široki ponudbi Perunike izbrati hlače zase. V prispevku začnemo z osnovami, zato je primeren tudi za vse, ki termina ‘taktično’ sploh še ne poznate. V nadaljevanju predstavimo glavne razlike med vojaškimi in taktičnimi hlačami, njihove najbolj očitne lastnosti ter seveda bistvo – njihov namen. Zaključimo s kratko predstavitvijo posameznih izdelkov, s čimer vam želimo pomagati, da bi se lažje odločili za pravi par. Prepričani pa smo, da boste tudi redne stranke in že ponosni lastniki več parov taktičnih/vojaških hlač v njem našli kaj uporabnega zase.

V spletni trgovini Perunika vse taktične in vojaške hlače najdete v naslednji kategoriji:

1. Vojaške in taktične hlače

 

Kaj pravzaprav so taktična oblačila in oprema?

Termin ‘taktično’ (taktična oprema, taktična oblačila) je relativno mlad, vsekakor je bistveno novejši kot ‘vojaško’ (vojaška oprema, vojaška oblačila) in se včasih uporablja kar kot sopomenka, včasih pa izrecna razločitev. Je tudi pojem, ki marsikomu povzroča sive lase. Vojaška oprema je namreč nekaj samoumevnega, je nekaj, kar je vedno uporabljala vojska in vse, kar smo v preteklosti dobili v civilnem življenju v roke, je bil presežek vojske (t. i. surplus). Torej v večini rabljena, odslužena vojaška oprema in uniforme, ki pa so bile še vedno dovolj ohranjene, da smo jih lahko ‘reciklirali’. Z malo sreče v surplus spada tudi nova oprema, ki je vojska nikoli ni uporabila, zadolžila, temveč je svoj življenjski cikel preživela pri skladiščniku.

Vojaški presežki, surplus, so razcvet doživeli v osemdesetih letih in začetek devetdesetih. Veliko proizvajalcev, ki jih poznamo danes, je svojo kariero pričelo kot preprodajalci surplusa – kot posrednik, ki je vojaško opremo in oblačila pripeljal iz vojaških skladišč do končne stranke. Politični sistemi in vojaški ustroji so se menjali, z njimi pa tudi uniforme, maskirni vzorci, oprema … Vojske so se profesionalizirale, nabor je bil marsikje ukinjen in število pripadnikov se je močno zmanjšalo – kar je napolnilo skladišča in seveda (pre)obleklo en kup civilistov. Vojaška oprema je bila vedno pojem kakovosti in dolge življenjske dobe, kar je bil običajno glavni razlog nakupa.

Kasneje se je termin vojaška oprema v civilni sferi začel zmanjševati in celo opuščati. Razlog? Čeprav vojaški surplus še danes obstaja, se je močno zmanjšal. Preprodajalci so se zato čez noč spremenili v proizvajalce – nekaj so šivali sami, nekaj so dali šivati. Prepoznal se je interes po kakovostni opremi, ki ima na eni strani funkcionalnost vojaških oblačil in opreme, po drugi strani pa je namenjena civilni sferi – tako za vsakodnevno uporabo in prosti čas kot za profesionalno rabo (varnostne službe, zasebna vojaška podjetja, policija itd.). Kroji oblačil so postali bolj oprijeti in telirani, primernejši za vsakodnevno in nevpadljivo nošenje. Oprema se je pričela razvijati namensko in usmerjeno, namenjena civilni profesionalni sferi; predvsem pa neodvisno od vojaških trendov in oboroženih sil. Pričela se je doba ‘taktične opreme in taktičnih oblačil’.

 

Vojaške hlače vs taktične hlače?

Kako torej danes potegniti črto, kaj so še vedno vojaške hlače in kaj so ‘že’ taktične? Resnica je, da prave definicije ni. Vojaške hlače in taktične hlače niso predmet neke stroke, znanosti, temveč oddelka za marketing. Nekdo bo kavbojke deklariral kot vojaške hlače, nekdo bo vojaško uniformo raje označil kot taktično. Imamo velik problem: danes tekstilne megakorporacije nizkocenovne hlače potiskajo s fiktivnim maskirnim vzorcem in jih prodajajo kot vojaške hlače. Ne le to, za marsikoga so vojaška oblačila postala tudi ženske kopalke s činom generala na nedrčku. Poleg tega je s porastom tretjerazrednih ‘army shop-ov’ kakovost močno upadla, oblačila in oprema pa kar naenkrat nimajo nič skupnega z vojaštvom in vojsko.

 

Lastnosti vojaških hlač

Če govorimo o resnem izdelku, ki se ga ne bi sramovala dejanska vojska, ne moremo zgrešiti, če rečemo, da so vojaške hlače spodnji del uniforme. Odlikuje jih robusten material, ki mora preživeti zahteven teren, veliko gibanja, plazenje po tleh, trnje, veje, pa tudi urbano delovanje (beton, steklo, armirano železo itd.). Ta vojaška funkcionalnost narekuje kroj vojaške uniforme:

  • Pas je visok, da hlače ne lezejo dol in se usedejo na bok. Širina pasu se v večini primerov dodatno regulira s kovinskimi/plastičnimi sponkami, velcro trakovi, vrvicami itd.
  • Hlačnice so široke, da ne omejujejo gibanja, saj material zaradi robustnosti ne more biti (toliko) raztegljiv. Drugi večkrat pozabljen razlog pa je razbijanje silhuete. Ne smemo pozabiti, da je glavni namen uniforme maskiranje in prikrivanje in široka oblačila bistveno boljše prikrijejo obris vojaka.
  • Osnova vseh vojaških hlač sta dva velika tovorna žepa (cargo) na zunanji strani stegen in po možnosti še številni manjši žepi (tudi na mečih, dodatni spredaj na stegnih itd.)
  • Predel ritnic in mednožja je dodatno ojačan pred trganjem, po navadi tudi kolena, ki imajo še dodaten žep za vstavljanje kolečnikov.

Material je debelejši, bolj robusten, a manj raztegljiv. Najbolj pogosto se uporablja mešanica bombaža in poliestra (t. i. poly-cotton, poly-cot) v različnih razmerjih (do 65 % poliestra ali do 65 % bombaža) ali pa novejši NYCO (bombaž in najlon/poliamid, spet v različnih razmerjih). Starejši modeli so bili ojačani z različnim tkanjem (canvas, twill itd.), danes se skoraj povsod uporablja ripstop mreža, ki preprečuje trganje materiala.

PS: danes termin vojaške hlače rado zamenja termin ‘bojne hlače’ (combat pants, combat uniform), ki se v slovenščini ne uporablja tako pogosto. S tem se želi poudariti profesionalni namen hlač in izogniti negativnemu prizvoku ‘vojaških hlač’. Tudi pri vojaških oblačilih gre trend v smer manj ‘vrečastih’ hlačnic, elastičnega pasu itd., je pa osnovna logika za njimi še vedno vojaško, taktično delovanje in ne toliko vsakodnevno nošenje.

 

Lastnosti taktičnih hlač

Kaj za vraga pa so potem taktične hlače? Zgoraj smo že malo pojasnili, zakaj se je pravzaprav pričel trend taktičnih oblačil in zakaj taktična oblačila *so* taktična – ker so še vedno namenjena taktičnemu delovanju, a bolj civilnih organov. Seveda kdor prvič sliši za ta izraz, se mu ne more načuditi in nemalokrat slišimo komentarje, če “take hlače tudi taktizirajo”.

Na kratko torej: pri taktičnih hlačah kroj narekuje predvsem civilen izgled, nizki profil, a neokrnjeno funkcionalnost vojaških hlač (veliko žepov, možnost kolenčnikov itd.):

  • Pas je nižji, kar se kompenzira z drugačnim ustrojem ledvenega dela ali z elastičnimi vložki. Kroj je bolj podoben klasičnim hlačam ali kavbojkam.
  • Hlačnice so ožje in bolj telirane (seveda ne oprijete). Pri taktičnih hlačah se ‘maskiramo’ na drugačen način in sicer v množici ljudi in ne med drevesi in grmičevjem, zato gre vse v smer, da hlače niso preveč očitno profesionalne navzven.
  • Tovorna žepa v večini ostajata, vendar sta ali manjša (manj široka) ali pa sta našita navznoter. Številni drugi žepi prevzemajo popolnoma druge funkcije. Pri taktičnih hlačah imamo bistveno več namenskih žepov. Kjer je ogromen tovorni žep pri vojaških hlačah namenjen za odlaganje vsega drugega razen streliva (ki se nosi na opremi), v civilu nimamo dosti opreme, ki bi prevzela te funkcije, zato imamo številne žepe, ki so namenjeni nošenju pištolskih nabojnikov in nabojnikov za puško, lisic in drugega orodja.
  • Predel ritnic in mednožja ostaja ojačan, vendar dostikrat prikrito, ojačitve so na notranji strani, prav tako žep za kolenčnike.

Material je običajno manj debel, po sestavi pa enak in enako robusten. Uporabljajo se enaki materiali (polycotton in NYCO), vendar običajno z manjšo površinsko gostoto (‘gramaturo’). Stoodstotni bombaž se tako pri vojaških in taktičnih hlačah skoraj popolnoma umika. Ker je kroj ožji, mora biti material bolj raztegljiv, da omogoča tek, počep, zaleganje itd.

 

Katere taktične ali vojaške hlače naj izberem zase?

Pri velikem izboru taktičnih hlač marsikdo prvič zmrzne, sploh brez prejšnjih izkušenj. Zato je najlažje, da si zlasti pri nakupu prvega para zastavimo nekaj vprašanj: kje bomo hlače uporabljali, na kakšnem terenu, ali jih bomo imeli za vsak dan, za v službo, ali od njih pričakujemo bolj zahteven teren, delo po kolenih itd.? Nato nas zanima, kdaj bomo hlače nosili? Je to poleti, pozimi, v slabih vremenskih razmerah, v vetru in dežju? In pa zadnje, za marsikoga najpomembnejše vprašanje: kaj od hlač pričakujemo? Ali potrebujemo nekaj kakovostnega za vsak dan in smo srečni, če imamo na njih dodaten žep za telefon, ali pa so hlače naša potujoča pisarna, kjer imamo organizirane beležke, pisala, terensko opremo, nož itd.?

Najlažja selekcija je med vojaškimi in taktičnimi hlačami. Če iščemo hlače za v gozd, za airsoft, vojaštvo, maskiranje itd., izberemo vojaške hlače. V našem izboru so to Helikon-Tex CPU, ki so nadgradnja ameriške uniforme ACU in vas zagotovo ne bodo pustile na cedilu. Če polycot ripstop za nas ni dovolj močan, lahko seveda izberemo močnejši NYCO CPU. Seveda lahko tudi CPU model uporabljamo za vsak dan, za v službo itd., vendar ne pričakujmo enakega udobja kot pri taktičnih hlačah, predvsem pa se moramo zavedati, da je to še vedno spodnji del uniforme, ki je bil narejen namensko: s širokimi hlačnicami, visokim pasom, ogromnimi tovornimi žepi. Za vse ostalo so tu taktične hlače.

Če iščete najmanj vpadljiv model, ki res ne bo izstopal iz povprečja, hkrati pa bo omogočal večjo funkcionalnost od vaših kavbojk, priporočamo kar – taktične kavbojke! Novost v naših krogih, ki se je prijela kot gozdni požar. Po videzu čisto klasične kavbojke, ki pa so iz bolj raztegljivega materiala, ki omogoča svobodo gibanja. V naši ponudbi najdete model Pentagon RogueClawgear Denim in popolna novost Helikon-Tex Greyman. Hlače imajo kak prikrit žep na notranji strani pasu, priljubljen je tudi manjši odprt žep na stegnu. Izjema tu so Helikon-Tex UTP denim, ki imajo kar 12 žepov in so v bistvu bolj klasične taktične hlače kot pa kavbojke, le da so iz denima/jeansa.

Na drugi strani pa imamo t. i. potujoče pisarne, hlače za teren, praktično strelstvo, profesionalno rabo itd. Clawgear Defiant so hlače za nekje vmes: ojačitve so težko opazne, stranska žepa sta sicer s klasičnim poklopcem, vendar sta manjša in zopet neopazna, prav tako ostali manjši žepi za nož in orodje. Material je robusten, malo manj raztegljiv, vendar kroj ne omejuje gibanja. Z eno besedo: večnamenske.

Helikon-Tex UTP še vedno ostaja naš najbolj prodajan model in ima rekordno število žepov. Prav tako udobne za nošenje, z visoko funkcionalnostjo in možnostjo organizacije opreme. Ripstop model ostaja prva izbira, saj je zračen, lahek in izredno raztegljiv. Hlače primerne tudi za največjo vročino. Platnen model, t. i. Canvas priporočamo samo za zimo ali pa za v težje razmere; jemljejo jih gozdarji, jezdeci, motoristi. So manj raztegljive, kar kompenzirajo s širokimi hlačnicami in krojem.

Na kratko lahko izpostavimo še posebnost, model Helikon-Tex Covert, ki je na tem seznamu edini sintetični model, izdelan iz lahkega softshell najlona. Hlače so bile narejene kot nadomestek za bolj elegantne hlače, ki bi s prikritimi žepi že vedno ponujale višjo funkcionalnost kot hlače od obleke.

Za najbolj zahtevne imamo tu model Clawgear Operator, ki se po prodaji hitro prebija v ospredje. Deklariran je sicer kot vojaške hlače, a zanj velja ravno tisto, o čemer smo zgoraj govorili. Gre za bolj taktične hlače kot pa klasične vojaške, vendar lahko v pravem vzorcu zamenjajo resen kos uniforme. Izdelane iz robustnega NYCO ripstop materiala, ki nedvomno zdrži največ v tem izboru. Možnost zunanjih plastičnih kolečnikov.

Tistim, ki se spogledujete s taktičnimi hlačami, pa bi jih radi uporabljali raje kot pohodniške, športne, za aktivnosti v naravi, pa raje priporočamo Helikon-Tex OTP. Te hlače imamo sicer v kategoriji pohodniških, vendar so tehnično in po funkcionalnosti še vedno bolj taktične kot kaj drugega. Številni uporabni žepi, enak kroj kot UTP, a iz lahkega, zračnega in vodoodbojnega softshell najlona. Naša prva izbira za v hribe in v slabe vremenske razmere.

Upamo, da smo vam z nasveti vsaj malo pomagali pri izbiri. Seveda ste vedno dobrodošli, da se z vprašanji obrnete na nas po telefonu ali elektonski pošti. In seveda ne pozabite ‘svetega pravila’ taktične in vojaške opreme: “en ni noben” in se ne zadovoljite samo z enim parom.